Skrivnostni svet gob
Mikolog Paul Stamets iz ZDA je svetovna avtoriteta in t. i. guru na področju zdravilnih gob. V videoposnetku z naslovom Šest načinov, kako lahko gobe rešijo svet govori o različnih načinih uporabe gob, ki lahko veliko dobrega doprinesejo tako človeku kot posamezniku ter tudi družbi v celoti.
Povdarja predvsem uporabo gob v ekologiji, medicini, agronomiji in celo energetiki.
Hamburger iz gob
Gobe so zanimiv segment hrane, saj imajo veliko gostoto nutrientov v primerjavi s kalorično vrednostjo. Gobe so lahko vir esencialnih hranil brez povečevanja vnosa nasičenih maščob ali ostalih komponent, povezanih s slabim zdravjem.
V videoposnetku je primer uporabe gob v moderni kuhinji.
Intervju - Revija Zarja
Gobe lahko služijo kot odstranjevalci škodljivih odpadkov, kot izolacija, zavirajo viruse kot na primer herpes in glivice ter pomagajo dementnim ljudem oziroma tistim, ki zanje skrbijo. Janez Gorenšek, poznavalec gobjega sveta, odpira nov pogled nanj.
»Že 17 let se ukvarjam s proučevanjem, izolacijo in razvojem tehnik gojenja višjih gliv. To so vse glive, ki naredijo trosnjak. Nižja gliva pa je recimo zidna plesen. Višje glive so ene pomembnejših organizmov v naravi, ker razgrajujejo organske snovi, napravijo jih dostopne drugim organizmom. Brez njih življenja, kot ga poznamo, ne bi bilo,« razlaga Janez Gorenšek, ki smo ga obiskali na njegovem domu v Celju, in nadaljuje: »Glive so vsepovsod. Razen morda v puščavi. Sicer pa sestavljajo kakšnih 25 odstotkov biomase našega planeta. To velja za vse glive, mikorizne in višje glive. Mikorizne so tiste, ki so v povezavi z rastlinami. Saprofitne glive (gniloživke) pa so tiste, ki razgrajujejo organske snovi. Vedno najdejo drevo, ki je šibkejše, in ga pokončajo. S tem povzročajo gospodarsko škodo, vendar je naravni zakon tak, da šibkejši organizem odmre in naredi prostor močnejšemu. To je nujni proces samoobnavljanja narave.« Preberite več
Slovenske hiše iz sekancev in gob - časnik DELO
Celje – V projekt Clean, ki ga financira Evropski regionalni razvojni sklad, je ob osmih tujih agencijah vključena tudi Razvojna agencija Savinjske regije (RASR). Gre za iskanje tehnologij in inovacij za zmanjšanje porabe energije in ogljičnega odtisa stavb, ki v Evropi porabijo 40 odstotkov vse energije. Ob robu Mednarodnega obrtnega sejma (Mos) v Celju smo se pogovarjali z Janezom Gorenškom, direktorjem Inštituta za aplikativno mikologijo in biotehnologijo (IAMB), ki z RaSR in projektom Clean sodeluje s projektom za vzpostavitev proizvodnje bioizolacijskih plošč iz naravnih surovin s pomočjo micelijev gliv. Preberite več
