Moderna zahodna znanost je svoj razcvet pričela v 19. stoletju. Tako je medicina in z njo farmacija kot razvijajoča se znanost svoje aktivne snovi prvotno pridobivala iz narave (rastlin in mineralov). Kasneje je znanost te aktivne snovi zamenjala z umetno ustvarjenimi kemičnimi snovmi ter ustvarila moderna zdravila, pri tem pa je, razen zelo redkih izjem, pozabila na potenciale, skrite v kraljestvu višjih gliv.

​

Iz sveta gliv je velika večina uporabno raziskanih nižjih gliv (plesni), kajti le-te so glavni vir protimikrobnih (antibiotičnih) zdravil, ki so v uporabi danes. Višje glive (to so tiste, ki naredijo »gobo«) in nižje - plesni, so popolnoma različni svetovi in jih nikakor ne smemo zamenjevati. Višje glive sodijo v področje, s katerim se zaradi predsodkov preteklosti ali pa trendov industrije v našem okolju in tudi drugje, razen nekaterih izjemnih pionirjev in zanesenjakov, nismo preveč ukvarjali. Na Vzhodu, predvsem na Kitajskem in Japonskem, so zaradi tradicionalne uporabne in pisane dediščine tudi to področje prenesli v sfero moderne znanosti.

​

Slovenci kot t. i. gobarski narod poznamo jurčke in lisičke, nekateri še kakšno gobo več. Po gozdu pa hodimo skozi kraljestvo, ki skriva neštete potenciale za odpravo tegob, ki nas morda pestijo prav ta trenutek.

​

Zdravilni učinki gob so znani in bolj ali manj dokumentirani med različnimi civilizacijami predvsem v Aziji in Južni Ameriki, pa tudi drugje so v tradicionalni rabi po svetu že tisoče let. Kulturni in zgodovinski dejavniki pa različno vplivajo na sedanje dojemanje in sprejemanje tega zelo kompleksnega področja.

 

Gobe v zadnjem času pogosto zasledimo kot vir t. i. superhrane oziroma angleško superfood. Medijska definicija super hrane v ZDA se glasi, da je to hrana, ki pomaga pri glavnih vprašanjih, povezanih z zdravljenjem, med drugim v borbi proti raku, pri urejanju imunskega sistema itn. Zato so le-te potencialni vir dodatne hrane v spreminjajočem se svetu in času, v katerem živimo.

​

Človeku, živalim in rastlinam koristne snovi, ki so v glivah, so zaradi zanemarjanja in podcenjevanja te veje znanosti širšemu krogu ljudi manj znane. Naše poslanstvo je to spremeniti v dobro vseh živih bitij, s katerimi delimo ta naš čudoviti planet Zemlja.

​

​Janez Gorenšek

​